Z možem sva v teh dneh ravno podirala v hiši eno steno, ker sva malce prenavljala, kajti meni se je posvetila ideja kako bi bil prostor boljši, če ene stene vmes ne bi bilo zato me je mož upošteval in sva šla malce podirati.
V hiši sva imela toliko praha, da je bilo kar joj. Malo mi je bilo prav žal, da sva se lotila tega, ker je bilo pravo smetišče v hiši, ampak po drugi strani pa mi je bilo super, ker sem vedela kaj bo iz tega še nastalo. Prav zanima me kako deluje kamnoseštvo, kako se tam ubadajo z vsem tem prahom, ki nastane zaradi kamenja, s katerim na koncu pridejo lepe stvari.
Tam morajo prav imeti žilico, da so v tem poslu, da jim uspeva tako kot do sedaj, kajti mene je že to malo praheca motilo, kako bi šele bilo, če bi tam delala. Nisem jaz za takšne stvari. Kot sem rekla, na koncu mi je super, ker je rezultat takšen kot ga hočem imeti, vendar je tako zelo težko začeti, ker vem koliko umazanije bo nastalo in koliko dela še bom imela. Imeli smo namreč ločeno kuhinjo in jedilnico, vmes si moral odpirati vrata, kajti naša hiša je že malce starejša, zato sem si omislila, da se stena podre in bo vse skupaj povezano in mnogo boljše ter lažje, in zdaj vam povem, da mi ni žal, da sem se tako odločila.