Eno resno vprašanje! Ste imeli kdaj kakšen avto, ki je bil bolj starejši? In ni imel nič od opreme, samo pač osnovne stvari. Potem pa ste šli na boljšega, ki je imel nekaj od opreme in potem ste spet morda mogli zaradi določenih okoliščin iti na slabši avto? No, to se je meni zgodilo. Sprva, ko sem bila na slabšem avtu si tako navajen na tisto kar imaš, in niti ne pogrešaš nič, ker ti je to dovolj. Potem sem šla na avto, ki je imel senzorje spredi in zadi in še kar nekaj opreme in ti senzorji so meni bili zakon!

Potem pa sem mogla avto menjat in spet iti na avto, kjer pa parkirni senzorji niso bili in da vam ne povem, kakšna muka je bila to meni parkirati, ker ko jih enkrat imaš in se navadiš na tisto piskanje in točno veš koliko prostora še imaš, ko pa ponovno prideš na točko, kjer si dejansko prepuščen sam sebi in nimaš blage veze koliko prostora še imaš razen v ogledala lahko gledaš in to je to. Ljudje smo res specifična bitja, ko se navadimo na nekaj dobrega nam je muka iti ponovno na kaj slabšega, ker vidiš koliko ti res pomeni to kar si imel in ker je res dobro ti še toliko bolj pomeni.

Če bi pa živeli celo življenje v pomanjkanju, vedno bi imeli enake dobrine, da nikoli ne bi šli na boljše, potem nam seveda ne bi nič manjkalo, ker si tako navajen da nimaš nič. Ampak ljudje smo takšni, da venomer hrepenimo in delamo za to, da imamo čim več stvari kolikor je le možno. In ko enkrat dosežemo cilj katerega smo si zadali nato hočemo še več in še več in še več, nikoli se ne ustavimo, ker nam nikoli ni dovolj.