Ste kdaj živeli v bloku? No, jaz sem. Vedno sem bila doma na vasi, kjer je kar mirno, narava, zeleno in preprosto super je. Potem pa sem spoznala partnerja, on je bil iz mesta, jaz vasi in sva se odločila, da greva pa skupaj živeti, ker ne moreva več biti malo pri njemu malo pri meni. In sva našla neko ugodno, lepo, srčkano stanovanje, cena je bila ravno takšna, da sva si lahko privoščila in bilo nama je fajn. In ja, stanovanje kot takšno je meni bilo lepo, dovolj prostora za naju, balkonček je bil, kaj še hočeš lepšega. Ampak se pa je poznalo, da jaz nisem navajena vsega tega betona in blokov in vsega ter svašta.
Blok je res tak, da vse slišiš sosede. Ko se prepirajo slišiš, vsak dan je nekdo nov vrtal nekaj, nikoli ni tišine in miru. Vsak dela kaj mu paše, sploh se ne ozira na druge in preprosto, to življenje mi ni bilo ravno všeč, vendar kaj hočeš, nekje moraš začeti. Pa vsa pravila, ki veljajo v blokih, mi pa je bilo zanimivo to, vedno ko je bil kakšen praznik se je izobesila zastava, to pa mi je bilo res nekaj novega še dodatno, ker na vasi ni bilo ravno tega, vsaj pri nas ne, morda samo na občini, v bloku pa je vsak vhod imel svojo zastavo. Ali pa, ko je kdo umrl, vsak vhod, vsepovsod so bili tile stenski nosilci zastav, to mi je bilo res zanimivo, ker hiše pač tega nimajo, tu pa tam, če morda vidiš katero ki ima. Tako, da ja od človeka je odvisno kako se navadiš živeti, nekateri nismo za bloke, drugi so, enim je všeč sam beton, drugi imamo raje naravo. Ljudje smo si res tako zelo različni!