Ročne ure sem že od malih nog rada nosila. Spomnim se, da sem za en rojstni dan dobila ročno uro in se mi je zdela lepa in zanimiva, sploh pa, ker včasih so bile te ure zelo popularne, v primerjavi z danes. Danes pa že ima malokdo ročne ure, bolj kot ne pogledajo vsi koliko je ura na mobitelu, saj je po eni strani kar priročno, po drugi pa spet ne.

Ročno narejena ročna ura. Tole je zelo redek primer!

Ročna ura je priročna zato, ker enostavno dvignemo roko ter pogledamo koliko je ura, za nekoga pa ni priročna, ker ga moti, da nosi nekaj na roki. Mobitel pa je priročen v tej smeri, da nanj pogledamo koliko je ura, hkrati pa še takrat, če imamo za odgovorit na kakšen sms, da odpišemo, ni priročen pa v tem smislu, ker je venomer potrebno dajati mobitel iz žepa oziroma torbice in spet nazaj in tako naprej. Za moje pojme je najboljše imeti ročno uro in je to to. Jaz imam najraje to, pa še lepo izgleda, kajti danes se najde toliko različnih vrst ur, da je to že kriza.

Tale mi je zelo všeč, ampak ima premajhen krog.

Sama osebno vem, ko grem v trgovino si kupiti kakšno novo uro, jaz na koncu ne vem več katero kupiti, ker je toliko jih na zalogi, in katera ko bolj lepša! Najdejo se v različnih barvah, v različnih oblikah, takšne, da je že prav potrebno razmisliti, če je to ura ali kaj je. To mi je všeč, da je takšna izbira, saj vsak ima svoj okus in vsakemu je svoje všeč, tako da je izbira za vsakogar. Edini problem se najde takrat, ko je potrebno izbrati samo eno, kot je to v mojem primeru, ker se več ne znam odločiti samo za eno uro, ampak jih imam nagledanih najmanj deset! Na koncu sicer izberem samo eno, ker si dam ultimat, da jih več ne smem kupiti, vendar potrebujem eno uro v trgovini, da se odločim za pravo! To je zame zabava, hkrati pa tudi težava.